Nadstandard

VILINSKI GAJ

Kot nadstandardni program v okviru kurikuluma za vrtce upoštevamo še načela waldorfske pedagogike in se po njih ravnamo. Zaradi tega ima večina strokovnih sodelavcev v našem vrtcu končano specializacijo za waldorfskega vzgojitelja/učitelja ali pa so v procesu izobraževanja.
Vrtec je opremljen z naravnimi materiali, kakor tudi igrače, ki niso dokončno izdelane in so namenjene negovanju otrokovih čutov ter razvijanju domišljije in predstavljivosti.
Glavni pedagoški načeli, ki izhajata iz waldorfske pedagogike in, ki dopolnjujeta ter nadgrajujeta predvsem skriti kurikulum sta:
VZOR IN POSNEMANJE: Otrok se skozi posnemanje v predšolskem obdobju uči vsega, kar se dogaja v njegovem okolju. Vsaka odrasla oseba, vsako njegovo (zavestno in nezavedno) dejanje, gib, so otroku vzor. Zato vzgojitelj/ica vedno opravlja neko smiselno delo (gospodinjska opravila, ročna dela, nega rastlin ...). Vsa ta dela opravlja z veseljem in pozornostjo, obenem pa zavestno in budno spremlja dogajanje v igri otrok. Vzgojitelji nismo animatorji, temveč le tihi pomočniki, ki v prosto igro posežemo le, kadar je to nujno potrebno. Vzgojiteljeva/ičina dejavnost in naravnanost izžarevata v prostor in bogatita vsebino igre.
RITEM IN PONAVLJANJE: Življenje vsakega živega bitja, tudi človeka, narave in kozmosa, poteka v ritmu. Pri človeku zaznamo ritem že v dihanju in bitju srca, v naravi v menjavanju letnih časov, dneva in noči. Za otroka je ritem še posebej pomemben. Ne more si ga ustvariti sam, zato mu ga moramo oblikovati odrasli.

DNEVNI RITEM v Vilinskem gaju:
V vrtcu oblikujemo dnevni ritem po načelu vdiha in izdiha, »vdih« so vodene dejavnosti (rajanje in poslušanje pravljic, umetniške dejavnosti ...). Otroci so pri tem zbrani in mu/ji sledijo. »Izdih« so dejavnosti, pri katerih otrok spontano izraža svoja doživetja in izkušnje (pravilo proste igre: x minut vdiha sledi pomnoženo z dva proste igre).

  • 7.00 - 7.30 prihod, prosta igra
  • 7.30 - 8.15 drseči zajtrk
  • 8.15 – 9.15 prosta igra z umetniško dejavnostjo
  • 9.15 pospravljanje, rajanje
  • 9.40–11.15 igra na prostem z umetniško dejavnostjo
  • 11.15 odhod v igralnico, umivanje, kosilo
  • 12.00 nega, umivanje zobkov, pravljica, igranje na liro, pesem
  • 12.30 – 14. počitek, malica
  • 14.20 prosta igra do odhoda otrok domov na igrišču.

TEDENSKI RITEM (umetniške dejavnosti) v Vilinskem gaju:
Ponedeljek: peka kruha, ki ga jemo za zajtrk v torek in četrtek.
Torek: slikanje mokro na mokro.
Sreda: oblikovanje iz čebeljega voska – čudežna kroglica (modeliranje iz gline, peka piškotov).
Četrtek: ročna dela (delo z volno, mikanko ali šivanje, rezanje, lepljenje).
Petek: sprehod in igra v gozdu Ljudski vrt.

Ritmično izmenjavanje in ponavljanje dejavnosti pri otrocih vzbuja občutek varnosti, saj se otrok lahko prepusti ritmu in ga ne vznemirjajo stalne spremembe oziroma negotovosti, kaj se bo zgodilo.
LETNI RITEM:
V letnem ritmu sledimo menjavi letnih časov. Opazujemo spremembe v naravi in v naših občutjih ter delovanjih. V vsakem letnem času izpostavimo praznik, ki predstavlja osrednji dogodek, v katerem otrokom z vsemi čuti, na njim primeren način, predstavimo bistvo praznika oziroma priliko, preko katere doživijo in usvojijo osnovne etične in moralne vrednote, ki so nujno potrebne za razvoj človeštva. Pedagoški sklopi so časovno razporejeni glede na začetek šolskega leta, predstavljena sta praznik in vrednota, ki jo negujemo, oziroma želimo privzgojiti.


 

MEZINČICA

Kot nadstandardni program v našem vrtcu v okviru kurikuluma za vrtce izvajamo program Kooperativne nege, zgodnjega gibalnega koncepta po Emmi Pikler, upoštevamo načela Čuječe in sočutne vzgoje ter kurikulum dopolnjujemo in nadgrajujemo z načeli waldorfske pedagogike.

Mentor za waldorfsko pedagogiko je Rado Korošec. Izobraževanje iz kooperativne nege je zraven Rada Korošca opravila tudi Alenka H. Pavalec.

KOOPERATIVNA NEGA
V otrokovem življenju so zelo pomembna prva tri leta, v katerih se nauči posebnosti, ki so lastna le človeku – hoditi, govoriti in misliti.

Vsebine so v tem obdobju oblikovane tako, da spodbujajo predvsem otrokov gibalni razvoj, vstop v svet govornega sporazumevanja ter oblikovanje prve sposobnosti hranjenja, osebne higiene in oblačenja.

Otroci v tem obdobju še posebej natančno posnemajo in ponotranjajo delo, obnašanje in gibe odraslih, zato zelo pazimo, kakšen je notranji svet nas, odraslih, ki z otroki delamo.

Pomemben je naš spontani odnos do življenja, hrane, predmetov, živali ali drugih ljudi ter do stvari, ki nas obdajajo. Trudimo se biti iskreni in delamo na tem, da se naše misli, besede in dejanja skladajo.

Doživeto otroci zelo natančno izražajo v svoji igri zato lahko iz opazovanja igre zelo velike izvemo, kako se otrok razvija.

Kooperativna nega je posebna oblika odnosa in kontakta odraslega in otroka.
Obredi (obroki, previjanje-nega, oblačenje), prehodi med dejavnostmi (pospravljanje pred odhodom na vrt, umivanje rok pred obroki) so del tako imenovanega prikritega kurikuluma, na katerega smo pri nas še posebej pozorni.

Odrasli si zavestno vzame čas za posameznega otroka in se nanj obrne s spoštljivo pozornostjo. V tistem trenutku se posveti samo njemu. Tak način nege daje otroku samozavest, vzpodbuja vztrajnost, spretnost, govor in povezanost z drugimi.
Tako se otrok uči odnosa do sebe, do drugih – do sveta.

Otroku omogočimo dovolj prostora in časa, da sodeluje po svojih najboljših močeh in s tem prepoznava, neguje in krepi svoj notranji impulz volje.

V kooperativno nego pri nas spadajo tudi kratke prstne igrice ali ljubkovalnice ter masaža podplatov.

GIBALNI KONCEPT PO EMMI PIKLER
Ker se zavedamo, kako pomemben je razvoj gibanja pri najmlajših otrocih, spodbujamo naravne oblike gibanja in ustvarjamo pogoje za premagovanje ter premagovanje različnih ovir tudi v igralnici. Pri tem nam pomagajo gibalni elementi Emmi Pikler (lestvina, podest, tunel,...).
Gibanje je osnovna človekova potreba. Redno in zadostno gibanje posamezniku prinaša vrsto pozitivnih koristi skozi vsa starostna obdobja, med drugim varuje in krepi človekovo zdravje, tako telesno (krepi imunski sistem), kot duševno.

Redno in zadostno gibanje je še posebej pomembno pri otrocih, saj vpliva na njihov celostni razvoj. Pri otroku, ki se bo redno in dovolj gibal, bo to pozitivno vplivalo na razvoj in zdravje kosti in sklepov, mišic, motoričnih sposobnosti (hoja, tek, skakanje, poskakovanje, preskakovanje, plezanje, metanje) ter na razvoj finomotoričnih sposobnosti, ki jih bo otrok pozneje potreboval za pisanje in risanje.

Izrednega pomena pa je gibanje tudi zaradi razvoja možganov in s tem zmožnosti vseživljenjskega učenja.

Nova nevrofiziološka odkritja si v vsakdanjem življenju zelo počasi, a vztrajno utirajo pot v pedagoško prakso. V predšolskem obdobju se v človeških možganih razvije več kot 70 % povezav med možganskimi celicami. Te povezave imenujemo sinapse. Mariam Diamond s kalifornijske univerze Berkeley je s svojimi raziskavami dokazala, da je število sinaps pomembno povezano z ravnijo miselnih zmožnosti.
Iz tega razloga je smiselno in koristno spodbujati razvoj sinaps v t.i. kritičnem razvojnem obdobju - takoj po rojstvu oziroma takrat, ko se poleg že obstoječih sinaps tvorijo nove.

Natančneje, do petega leta starosti se vzpostavi približno 50 %, do sedmega leta 75 % ter do 12 leta starosti 95 % sinaps. Seveda so možgani organ, ki je zmožen prilagajanja vse življenje, vendar se v otroštvu oblikujejo temelji za vse nadaljnje učenje oziroma uresničevanje bioloških potencialov. Ker je število sinaps pomembno za razvoj miselnih zmožnosti, je koristno otroka spodbujati v procesu razvoja sinaps preko igralnih dejavnosti, ki jih otrok sicer spontano izvaja, denimo ko se vrti okrog lastne osi, skače na mestu, preskakuje, se plazi, aktivno preživlja čas v naravi in ob raziskovanju v svojem bližnjem okolju.

Zato so otroci pri nas vsak dan na svežem zraku, ne glede na vremenske razmere (razen ob ekstremno nizkih temperaturah), saj imajo v vrtcu oblačila in obutev tako za deževno vreme kot za zimo.

ČUJEČA IN SOČUTNA VZGOJA
Vzgojitelji se trudimo biti v vzgojnih pristopih čuječi (pozorni na svoja odzivanja na otroške zahteve, prošnje, trmice in iskanje otrokom lastne poti oblikovanja osebnosti) in sočutni (da se naučimo 'brati' otrokova sporočila in jih razumeti).
Sami moramo biti zelo dosledni, ne zgolj v dajanju navodil in omejitev, saj smo zgled otroku. Če danes nekaj dovolimo, jutri pa to isto prepovemo, otrok izgubi zaupanje v nas, ne počuti se varnega in skozi izsiljevanja in jezne odzive išče stabilnost, stalnico. Pri tem nudimo strokovno oporo tudi staršem.

DNEVNI RITEM v Mezinčici:

  • 7.00 - 8.00 prihod otrok
  • 7.30 - 8.00 drseči zajtrk
  • 8.00 - 8.45 prosta igra, nega
  • 8.45 - 9.00 sadna malica
  • 9.00 - 9.30 prosta igra, nega, pospravljanje, oblačenje za igro zunaj
  • 9.30 -10.45 bivanje na prostem, prosta igra zunaj
  • 10.30 - 11. nega, priprava na kosilo
  • 10.45 – 11.15 kosilo
  • 11.45 – 14. počitek
  • 14.00 popoldanska malica, prosta igra do odhoda domov

Facebook Vilinski gaj

Facebook Mezinčica

Facebook Viktorinček